Ljudje smo bitja skupnosti. Takšna organiziranost nam pomaga preživeti že od pradavnine. V skupini je moč za podvige, ki varujejo, oskrbujejo in krepijo posameznike v njej in skupino kot celoto. Tisto, kar posameznike združuje v skupino, so skupne potrebe in iskanje njihove zadovoljitve. Vsaka skupina ima svoja pravila (tudi, če jih nima), vodjo, čas in prostor obstajanja, člane, običaje, rituale…
Plemenske ureditve so v sodobnem času za individualiziranega posameznika oddaljene v času in prostoru daleč stran. Na tem delu sveta se nam ni več treba braniti pred divjimi zvermi ali oditi na pot v neznano, v boj. Pa vendar v naših genih ostaja zapis. Ne glede na visoko raven samostojnosti in neodvisnosti nas ima večina potrebo po – biti viden, slišan, prepoznan kot član skupnosti, biti vreden ljubezni in spoštovanja v očeh za nas pomembnih ljudi, dobiti odziv na naša dejanja, izkušnje, besede.
Za mnoge od teh potreb je možno poiskati zadovoljitev v posebni vrsti skupin – v psihoterapevtski skupini. Tudi ta ima svoja pravila, čas trajanja in zakonitosti. Njeni udeleženci odhajajo na neznana področja lastne duševnosti, se soočajo z svojimi ne-varnimi deli in vedenji, ki jih skupaj raziskujemo v želji po spremembi. Želene spremembe so usmerjene predvsem na načine vedenja, ki nam preprečujejo od odnosov dobiti, kar si res želimo. V zavetju skupine, kjer veljajo zaupnost, spoštljivost, sprejemanje in normaliziranje, je možno namesto uporabe obrambnih vedenj, postati bolj odprt in s tem imeti na voljo več izbir pri gradnji odnosa do sebe in drugih. To omogoča uzreti sebe in druge na nove načine, povečati razumevanje in sprejemanje.
V terapevtski skupini govorimo bolj iskreno in odprto. Že na prvem srečanju marsikdo spregovori o temah in globinah, ki jih v običajnem življenju ni moč izreči ali nimamo človeka, ki bi mu jih zaupali. Na skupini nas varujejo zaupnost, vzajemnost, pa tudi pravila, ki se jim zavežemo vsi že na začetku. Pomaga tudi dejstvo, da smo v skupini ljudje, ki se ne srečujemo drugje v življenju. K sodelovanju pritegne še dejstvo, da smo vsi v istem čolnu – vsi se postopoma razkrivamo, odlagamo maske in obrambe.
Ko se v skupini gradi občutek varnosti, pridemo do spoznanja, da je to, kar se nam dogaja in kar doživljamo, normalno. Da nismo edini, ki to doživljamo, da je le-to del običajne človeške izkušnje. Ta normalizacija prinese več sproščenosti in povezanosti. Ljudje se dosti lažje povežemo med sabo na osnovi so-čutja kot igranja (nepristnih) vlog. Glavna smer, proti kateri terapevtska skupina pluje, je več varnosti in z njo avtentičnosti.
Skupina omogoča učenje novih socialnih in komunikacijskih veščin ter altruizma. Osvetljujemo izkušnje, predelujemo njihove boleče ostanke, na novo povezuje notranja doživljanja. Pogoste so vzporednice aktualnega dogajanja na skupini z doživljanji v naši prvi skupini – v primarni družini, v šolskem razredu, ekipi. Tako se odpre še ena možnost korektivne izkušnje v sedanji, terapevtski skupini. Skupina vliva upanje, nam daje občutek pripadnosti, normalnosti, povezanosti. V njej se je možno videti skozi oči drugih, podpreti sebe in drugega, dajati in prejemati, kar je v določenem trenutku potrebno. In ne nazadnje – se nasmejati, odlagati težo in tesnobo bivanja v varnem okolju razumevanja.
V duhu napisanega vabim nagovorjene, ki so že imeli izkušnje z individualno ali skupinsko terapijo, pa tudi tiste brez nje, na novo sezono skupinske psihoterapije na Muljavi. Z vsemi zainteresiranimi bom opravila individualni pogovor pred vključitvijo v skupino. Skupina se bo formirala ob zadostnem številu članov. Srečevali se bomo vsak torek ob 17.30 za uro in pol, razen počitnic in praznikov do poletja 2025. Cena za srečanje je 35 eur. Po predračunu se do začetka meseca plačajo vsa srečanja skupine v tekočem mesecu.
Prijave na rozen.sabina@gmail.com, 031 512 285